Enakost spolov v gospodarstvu
Med prebivalstvom Slovenije je 50,5 % žensk in 49,5 % moških, med delovno aktivnimi osebami 45,2 % žensk in 54,8 % moških, med tistimi, ki so diplomirali na terciarni stopnji je 60 % žensk in 40 % moških, kažejo podatki Statističnega urada RS za leto 2014. Med 20 največjimi podjetji, ki kotirajo na borzi, je na predsedniških mestih uprav le 10 % žensk, v članstvu uprav pa 22 %. Neizvršna direktorska mesta le v 22 % primerov zasedajo ženske, izvršna pa le v 24 %.
V poslovnem svetu torej dominirajo moški, kljub temu, da so ženske v povprečju bolje izobražene in da jih ima celo višji delež kakor moških diplomo ekonomske smeri. Razlogov za takšno nesorazmerje je več – od osebnih do organizacijskih in družbenih. Med pomembnejše razloge prištevamo ujetost žensk na delovna mesta, kjer napredovanje ni možno, večjo obremenjenost žensk z gospodinjskim in skrbstvenim delom (skrb za otroke, starejše …), organizacijske prakse, ki spodbujajo kariero moških, stereotipne predstave, kateri spol ima vodstvene sposobnosti itd.
Številne tuje raziskave so pokazale, da so podjetja z večjo zastopanostjo žensk na vodilnih položajih organizacijsko in finančno bolj uspešna, saj so zaradi različnih pogledov, izkušenj in znanja pogledi takšnih uprav na izzive bolj celoviti, sprejete odločitve pa posledično boljše.
Enakost spolov v politiki
Čeprav sta v prebivalstvu Slovenije oba spola enakopravno zastopana, uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v politiki ne dosegamo. Najbolje je na nacionalni ravni, kjer je po volitvah 2014 delež izvoljenih poslank 36 %, slabše je na lokalni ravni, kjer je po volitvah 2014 delež izvoljenih svetnic 32 %, delež županj pa zgolj 8 %. Maja 2015 se je sicer prvič zgodilo, da je bila uravnotežena ministrska ekipa, saj smo imeli 8 ministrov in 8 ministric.
Ključne razloge za nizek delež žensk na mestih političnega odločanja bi lahko razdelili na tri skupine. Prvi so osebni razlogi, ki zajemajo visoke osebne kriterije žensk glede kompetentnosti, nizka stopnja političnih ambicij in podobni. Drugi so družbeni razlogi, ki jih sestavljajo političarkam nenaklonjena politična kultura, medijska pristranskost pri prikazu političark in politikov, slabša vidnost političark in njihovih dosežkov, slabe možnosti usklajevanja družinskega/zasebnega življenja in političnega udejstvovanja ipd. Zadnji so razlogi, povezani z notranjo organizacijo delovanja političnih strank, kot npr. umeščanje žensk na neizvoljiva mesta, neugoden čas sestankov za ljudi s skrbstvenimi obveznostmi ipd.
V Sloveniji zakonodaja predpisuje minimalen delež vsakega izmed spolov na kandidatnih listah, kljub temu pa še nismo presegli 40-odstotnega praga tako imenovanega območja enakosti.
Enakost spolov v zasebni sferi
Eden najpomembnejših predpogojev za uveljavljanje enakih možnosti žensk in moških v družbi in doseganje ekonomske neodvisnosti je omogočeno usklajevanje poklicnega in zasebnega oziroma družinskega življenja. V Sloveniji je delovna aktivnost žensk visoka (nad evropskim povprečjem), predstave o vlogah spolov v zvezi z gospodinjskim delom in skrbjo za družinske člane pa so zelo tradicionalne. Ženske gospodinjskim opravilom in skrbi za družino namenijo skoraj dvakrat toliko časa kot moški. Zaposleni starši tako težko usklajujejo kariero in družinsko življenje. Pogosto se zato ženske odpovejo kariernemu razvoju, da bi jim ostalo več časa za družino.
Zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti je po raziskavi MDDSZ službo že kdaj zamenjalo kar 31,6 % žensk in 14,7 % moških, družinske razmere pa so predstavljale oviro pri menjavi službe za 15,8 % žensk in 7,4 % moških. Nesorazmerna je tudi porazdelitev skrbi za pomoči potrebne družinske članice in člane med ženskami in moškimi. Podatki o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka (v več kakor 90 % matere), o izrabi dopusta za nego bolnega družinskega člana oziroma članice (80 % dni izrabijo ženske) ter višji delež žensk, ki dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, kažejo, da je to ena od glavnih ovir za neenako sodelovanje žensk na trgu dela, saj vpliva na pričakovanje delodajalcev in družbe, da za otroke in dom poskrbijo ženske.
Posledice vsega tega pa so obremenjujoče tako za ženske kot za moške, saj raziskave ugotavljajo tudi nenaklonjenost delodajalcev do moških, ki želijo prevzemati enakovreden delež skrbstvenega dela. Vseeno je razveseljivo, da večina očetov v Sloveniji izrabi očetovski dopust.